Že od nekdaj zelo rada gledam dokumentarce in biografije, povezane z umori in psihologijo, saj me že od nekdaj zanima kako določeni ljudje razmišljajo, kakšne so njihove življenjske zgodbe ali imajo sploh vest, zgolj iz psihološkega vidika. Vsi »psihopati«, ki jih vidimo v kriminalkah imajo nekaj skupnega; nezaceljene rane iz preteklosti. Govorim o travmah, ki so jih zaznamovale; izločanje iz družbe, tragične nesreče, ki so pustile pečat pri njihovem razmišljanju ali so jih zapustili starši. Večina serijskih morilcev nima vesti, zatorej svojih dejanj ne obžalujejo, jih stopnjujejo, saj dejansko umor pomeni zanje odvisnost. To so ljudje, ki imajo drugače razvite možgane, nimajo razvitega sprednjega možganskega režnja, ki je ključen za spominjanje dogodkov in razsodno razmišljanje, vest.
Navdih za pisanje članka sem dobila ob gledanju serije Dahmer: Monster. Smo že slišali zanj, kajne? Ne? Torej povzamimo situacijo na podlagi primera omenjenega morilca. Bil je rojen v kraju Milwaukee, kjer je med leti 1978 in 1991 zagrešil kar 17 umorov. Njegove žrtve so bili samo moški, saj je bil homoseksualec. Že od nekdaj je sanjal o nadvladi nad žrtvijo, imel je motnjo, tako imenovano nekrofilijo; spolna nagnjenot k mrličem.
Jeffrey je po barih, klubih in savnah »pobiral« najbolj privlačne moške, jih zvabil k sebi domov, češ, da je fotograf in da jim bo za »fotošuting« plačal. Resnica je bila povsem drugačna. Njegovi umori so šli po istem principu; žrtvi je ponudil pijačo v katero je zmešal opojna mamila, tako je bila žrtev nezavestna, potem jo je ubil, posilil, fotografiral s polaroidno kamero, dele razkosanih trupel je hranil v kislini v zabojnikih. Genitalije moških je imel shranjene v hladilniku, znan je bil kot kanibal, pripravljal si je namreč obroke iz človeškega mesa. Policiji ga je razkrinkala njegova poslednja žrtev, Tracy, ki mu je uspešno ušel.
Jeffrey je odraščal v družini ločenih staršev, do četrtega leta starosti je bil povsem normalen deček, a se je njegovo obnašanje poslabšalo po operaciji hernije. Svoja najstniška leta je preživel pri babici, katera je tudi zanj skrbela. Oče je živel z novo partnerico, shizofrenična mati pa z Jeffreyevim bratom Davidom.
V odraslih letih se je bil primoran izseliti, saj je bil odpuščen iz večih služb zaradi podtikanja mamil in razkazovanja ljudem.
Nauk zgodbe, ko se s kom dobiš se v začetni fazi spoznavanja dobivaj le v javnosti in se raje umakni od človeka, v družbi katerega se nelagodno počutiš; začutiš čudno, negativno energijo.
